Predstavitev
Na naselitvenem območju slovenske narodne in jezikovne manjšine v Italiji ni dovolj
sporazumevalnih okoliščin za usvajanje različic slovenščine znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma, zato je ključna odgovornost za razvoj spretnosti in veščin za
uspešno sporazumevanje v slovenskem jeziku prenesena v didaktično strukturirano
okolje. V prispevku je predstavljeno, kje vse se pojavljajo ovire pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, koliko pozornosti temu
namenja didaktično-metodična zasnova pouka slovenščine na slovenskih šolah v Italiji
in kako se to odraža pri nacionalnih preverjanjih znanja, maturitetnem preizkusu ob
koncu drugostopenjske srednje šole in testiranju INVALSI na različnih stopnjah šolanja.
Nakazane so smernice komunikacijskega modela pouka, predstavljen pa je tudi primer
dobre prakse, in sicer učne enote, nastale v okviru projekta EDUKA2 – Čezmejno
upravljanje izobraževanja.